Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Naš gost

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Moja zgodba

VEČ ...|12. 5. 2024
Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

spominpolitikaMatevž KoširJakob KoširMacesnova gorica

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

VEČ ...|12. 5. 2024
Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Jože Bartolj

spominpolitikaMatevž KoširJakob KoširMacesnova gorica

Moja zgodba

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMilan PahorErika JazbarPartizansko šolstvoSlovenska gimnazija Gorica

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMilan PahorErika JazbarPartizansko šolstvoSlovenska gimnazija Gorica

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Komentar Časnik.si

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 3. 2023
Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)

Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceSonja ValičZbor Rože Nova Gorica

Kulturni utrinki

Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)
VEČ ...|22. 3. 2023
Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceSonja ValičZbor Rože Nova Gorica

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 12. 2022
Na Kapeli nad Novo Gorico obnovljene freske in štukature

Na Kapeli nad Novo Gorico obnovljene freske in štukature

kulturarestavriranjeKapela Nova Gorica

Kulturni utrinki

Na Kapeli nad Novo Gorico obnovljene freske in štukature
VEČ ...|14. 12. 2022
Na Kapeli nad Novo Gorico obnovljene freske in štukature

Jože Bartolj

kulturarestavriranjeKapela Nova Gorica

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

inforojakiavstrijakoroškagorica

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.
VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijakoroškagorica

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|11. 2. 2025
Celostna podoba

Vsi prebivalci mesta so bili slepi. Nekega dne je prišel kralj z mogočnim slonom. Meščani so bili ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Celostna podoba

Vsi prebivalci mesta so bili slepi. Nekega dne je prišel kralj z mogočnim slonom. Meščani so bili ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 2. 2025
ZDA s Trumpom dobivajo nov pospešek; končna podoba še nejasna.

V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.

ZDA s Trumpom dobivajo nov pospešek; končna podoba še nejasna.

V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.

Tone Gorjup

politika

Komentar tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan

komentarkulturapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 2. 2025
O napredku pri sodelovanju za novo kmetijsko zakonodajo ter vabilo na informativne dneve

Potem, ko smo bili v sredo priča preobratu in je kmetijska ministrica napovedala, da organiziranosti službe kmetijskega svtovanja ne bodo spreminjali ter je bil podaljšan rok za oddajo pribomb na predloge kmetijskih zakonov se zdi, da gredo stvari vendarle pravo pot. V oddaji pa smo povabili tudi na letošnje informativne dneve 13 srednjih šol, ki imajo tudi kmetijske programe.

O napredku pri sodelovanju za novo kmetijsko zakonodajo ter vabilo na informativne dneve

Potem, ko smo bili v sredo priča preobratu in je kmetijska ministrica napovedala, da organiziranosti službe kmetijskega svtovanja ne bodo spreminjali ter je bil podaljšan rok za oddajo pribomb na predloge kmetijskih zakonov se zdi, da gredo stvari vendarle pravo pot. V oddaji pa smo povabili tudi na letošnje informativne dneve 13 srednjih šol, ki imajo tudi kmetijske programe.

Robert Božič

kmetijstvošolepolitikazakoni

Moja zgodba

VEČ ...|9. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Od slike do besede

VEČ ...|11. 2. 2025
Biografija Grigorija Rasputina

Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.

Biografija Grigorija Rasputina

Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.

Mateja Subotičanec

Globine

VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Blaž Lesnik

moralaetikaduhovnostateizemsplavdialogreligijavzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|11. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob nedeljah glasba in V Tvojem ognju žarim

V Slovenskem kulturnem domu v Špetru v Beneški Sloveniji znova poteka niz koncertov Ob nedeljah glasba. Tretjo sezono pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Z osveženim konceptom želijo glasbo še bolj približati mladim, jih navdušiti nad umetnostjo ter jim ponuditi prostor za odkrivanje in razumevanje glasbene ustvarjalnosti. Na koncertih nastopajo učenci šole, ki občinstvo peljejo skozi pester program glasbenih mojstrovin. Vsak koncert ponuja bogat in raznolik program, s poudarkom na klasični glasbeni literaturi. Posebnost koncertne sezone Ob nedeljah glasba je možnost pogovora z nastopajočimi. Po vsakem koncertu bo občinstvo povabljeno k odprtemu dialogu z mladimi glasbeniki. Ta petek pa bo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru potekala krstna predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach V Tvojem ognju žarim, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Sodelovali bodo pisci spremnih besedil: p. Pavel Cocco, urednica Erika Jazbar in slikar David Faganel. Predstavitev organizirata založba Ognjišče in združenje Blankin v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo.

Ob nedeljah glasba in V Tvojem ognju žarim

V Slovenskem kulturnem domu v Špetru v Beneški Sloveniji znova poteka niz koncertov Ob nedeljah glasba. Tretjo sezono pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Z osveženim konceptom želijo glasbo še bolj približati mladim, jih navdušiti nad umetnostjo ter jim ponuditi prostor za odkrivanje in razumevanje glasbene ustvarjalnosti. Na koncertih nastopajo učenci šole, ki občinstvo peljejo skozi pester program glasbenih mojstrovin. Vsak koncert ponuja bogat in raznolik program, s poudarkom na klasični glasbeni literaturi. Posebnost koncertne sezone Ob nedeljah glasba je možnost pogovora z nastopajočimi. Po vsakem koncertu bo občinstvo povabljeno k odprtemu dialogu z mladimi glasbeniki. Ta petek pa bo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru potekala krstna predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach V Tvojem ognju žarim, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Sodelovali bodo pisci spremnih besedil: p. Pavel Cocco, urednica Erika Jazbar in slikar David Faganel. Predstavitev organizirata založba Ognjišče in združenje Blankin v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura